Pohod na Rašico
Mrzlo, sicer jasno jutro nas je pričakalo na štartu našega pohoda na Rašico. Za četrte letnike je bil zbor že ob 8.30 kar bi lahko samo po sebi napovedalo slabo udeležbo na športnem dnevu v četrtek, 22. 9. 2022. A število dijakov, ki so prišli, ni bilo tako malo. Pokazalo se je sonce in obetal lep dan. Nekateri (na žalost tudi sama) smo zamudili zbor in tisti »ta točni« so že ubrali pot pod noge, zamudniki pa naj bi počakali na štart tretjih letnikov in namesto da bi počakali, smo minute hitro nadoknadili s tekom, kmalu ujeli skupino in bili na koncu med prvimi na vrhu. Na samem vrhu je razgledni stolp s čudovitim razgledom, ovinek nižje pa stoji koča, v kateri smo se nekateri posladkali s čajem, kavo ali buhtlji, medtem ko so drugi izbrali zgodnje kosilo in si privoščili golaž ali joto. Tudi tretjim in drugim letnikom je kmalu za nami uspelo priti do vrha. Ne vidiš vsak dan divjadi, srn in jelenov, ki te opazujejo izza ograje, ali pa profesorja, ki za nami vsemi, zadihanimi in potnimi, prikolesari na vrh in verjetno še kam višje. Pot ostaja vsako leto enaka, kar velja tudi za navado izgubljanja nazaj grede, seveda smo spet hodili po napačni poti in prišli do ceste, ki je oddaljena 40 minut hoje od tam, kjer smo pot začeli. Nismo samo dijaki tisti, ki smo se izgubili in imeli neizmerno srečo z avtobusom, ampak so se nam pridružili tudi nekateri profesorji. Za povrh je bil teden mobilnosti in, kot naročeno za nas, je pripeljal prazen avtobus in nas zastonj pripeljal do želenega cilja. Na kratko, vesela sem, da sem se udeležila športnega dneva, mislim, da smo se vsi zabavali, podružili med razredi in dobro razgibali.
📝 Bina Habjanič, 4.f
📸 Miha Golob