EPAS

NASTANEK EVROPSKE UNIJE

1. EVROPA DO 1945
Zgodovina povezovanja evropskih pokrajin, držav in kasneje imperijev sega daleč v preteklost. Povezovanje je temeljilo predvsem na trgovanju. Rimski imperij je bil prvi, ki je za daljše časovno obdobje povezal večino Evrope, v enotno upravno in gospodarsko enoto. Imperium Romanum je obvladoval predvsem sredozemski in zahodni del Evrope. Po propadu tega (njegovega zahodnega dela) je sledilo več poizkusov, ki bi večino Evrope povezali v skupno državo – imperij. Pri tem so bili, v srednjem veku v ospredju predvsem dinastični interesi posameznih vladarskih družin. Najbližje temu je bila frankovska država pod Karlom Velikim v zgodnjem srednjem veku, saj je obsegala večino zahodne in srednje Evrope in je bila predhodnica evropskih velesil, kot sta Francija in Nemčija.

drzava-karla-velikega

Država Karla velikega

Sledilo je več poizkusov prevlade nad evropsko celino v srednjem in novem veku (Habsburški veji v Avstriji in Španiji, hegemonija Ludvika XIV.). Za kratek čas je uspela prevlada nad Evropsko celino cesarju francoske revolucije Napoleonu I., v začetku 19. stoletja.

zemljevid-evrope-pod-napoleonom-leta-1811

Zemljevid Evrope pod Napoleonom leta 1811

Po propadu njegovega ambicioznega projekta je sledila polarizacija sil v Evropi – na eni strani so to bile stare imperialne sile zahoda in vzhoda, znane pod imenom Antanta (Velika Britanija, Francija in Rusija), ter novi evropski velesili 19. stoletja (Nemčija, Italija). Prvi spopad med temi tekmicami, imenovan Velika vojna, kasneje znan, kot 1. svetovna vojna, ni bil najbolj uspešen. Drug spopad med tema poloma – 2. svetovna vojna se je končal leta 1945. Ta spopad je bil obenem tudi zadnji vojaški poizkus vzpostavitve kontinentalnega imperija na celinski Evropi. Sanje nemškega 3. rajha o tisočletni prevladi v Evropi so se razblinile po 12 letih obstoja 3. rajha samega in 6 letih najbolj uničujoče vojne, ki jih je do sedaj doživela človeška rasa.

zemljevid-evrope-pod-okupacijo-nacisticne-nemcije-konec-1942

Zemljevid Evrope pod okupacijo nacisticne Nemčije konec 1942

2. EVROPA PO LETU 1945 IN NASTANEK EU
Evropa je bila po 2. svetovni vojni znova razdeljena na dva pola – predvsem vojaško. Na zahod je bil to Severno atlantski pakt – NATO, pod okriljem ZDA, na vzhodu pa je prevladoval Varšavski pakt, pod okriljem Sovjetske zveze.

Vojaški zemljevid Evrope-po 2 svetovni vojni

V času atomskega orožja po 2. svetovni vojni, so tudi največji vojaški ”optimisti” ugotovili, da Evrope ni več mogoče združiti z vojaško silo. Celina pa bi se lahko začela povezovati na drugačen način – z gospodarskim sodelovanjem – pri tem je treba omeniti, da so tudi vsi imperiji iz antike, srednjega, ter novega veka vključevali tudi gospodarsko povezovanje vključenih teritorijev. Vendar je imela ideja, ki je privedla do nastanka Evropske unije izvirno idejo. Sodelovanje bo potekalo med samostojnimi državami, na prostovoljni osnovi. Povezava bo temeljila na spoštovanju enakosti med narodi, na načelih pravne države in skupnih interesih. Takšno idejo so zagovarjali vodilni zahodno evropski politiki, kot na primer Jean Monnet,, Robert Schuman, Konrad Adenauer, Winston Churchill in Alcide de Gasperi.

Prvo povezovanje med sabo so sklenile leta 1951 podpisale Pariško pogodbo oziroma Pariški sporazum (Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo). Poleg gospodarskega sodelovanja je bil namen povezovanja preseganje zgodovinskih rivalstev. Ustanovne države članice so bile: Francija, Nemčija, Belgija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Pariški pogodbi je leta 1957 sledila Rimska pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti za jedrsko energijo. Ta pogodba je evropsko povezovanje razširila na splošno gospodarsko sodelovanje.

Maastrichtska pogodba o Evropski uniji (EU) iz leta 1992 je uvedla postopke soodločanja evropskih institucij, ter povečala pristojnosti Evropskega parlamenta. Pogodba je vzpostavila nove oblike sodelovanja med državami EU (obrambno, pravosodno in notranje zadeve) in pripravila osnovo za evropsko monetarno unijo. Amsterdamska pogodba iz leta 1997 je reformirala institucije EU in pripravila pravno podlago za pridružitev novih držav članic. Lizbonska pogodba, ki jo je leta 2007 podpisalo 28 držav članic, je podrobneje določila pristojnosti institucij Evropske unije. Ta je uvedla tudi evropsko državljansko pobudo, ki prebivalcem EU omogoča, da lahko z aktivno državljansko držo dosežejo spremembe skupnih evropskih politik na izbranem področju. EU je dobila stalnega predsednika in diplomatsko službo EU. Tega leta je EU od prvotnih šestih članic narasla na 28 članic – Republika Slovenija je članica EU od leta 2004 – z izstopom Velike Britanije (kot edine države, ki se je odločila za izstop) ima Evropska unija sedaj 27 držav članic.

zemljevid-eu-leta-2023

Zemljevid EU leta 2023

Literatura:

  1. Weis, Ernest.W; Karl der Grosse, Bechtle Esslingen, Munchen, 1986
  2. Lefebvre, Georges; Napoleon, Routledge, London in New York, 2010
  3. Davies, Norman; Zgodovina Evrope 1, Modrijan, Ljubljana 2013
  4. Davies, Norman; Zgodovina Evrope 2, Modrijan, Ljubljana 2013
  5. Mazower, Mark; Temna celina – Dvajseto stoletje v Evropi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002
  6. Mazower, Mark: Hitler’s Empire, Allen Lane – Penguin Group, London, 2008
  7. Banjac, Marinko; Šipuš, Klavdija; AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO V SREDNJI ŠOLI – Posameznik, skupnost, država, svet, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Spletna izdaja, Ljubljana, 2021

Vsa oblast v državi pripada ljudstvu in izvira iz ljudstva. Zato je francoski razsvetljenec Montesquieu (rojen leta 1689) v delu Duh zakonov oblast razdelil na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo, da bi omejil vladarjevo oblast. Zakonodajno oblast naj ima parlament, kjer sprejemajo zakone, izvršno oblast ima vlada, ki skrbi za njihovo izvajanje in je odgovorna parlamentu, sodna veja oblasti pa pripada sodiščem, ki morajo biti neodvisna. Če bi bile vse tri veje v vladarjevih rokah, bi vladar lahko zlorabil oblast, ker bi poljubno razpolagal s svobodo, življenji in imetjem državljanov. Najstarejša monarhija, kjer je parlament omejil kraljevo oblast je Anglija.

Ker je Evropska unija je konfederacija ali zveza samostojnih držav, in je skupno evropsko pravo nad domačim pravom članic, v Evropski uniji zakone predlaga Evropska komisija, sprejemata pa jih Evropski parlament in Svet Evropske unije. Na začetku (leta 1957) je v postopku sprejemanja zakonov imel Evropski parlament le posvetovalno vlogo. Zakone je predlagala Komisija, Svet pa jih je sprejemal. Danes ima pri sprejetju zakonov Evropski parlament ključno vlogo.

Evropska komisija, ki predlaga zakone je izvršilna veja evropske oblasti. Pripravlja predloge zakonov za evropski parlament, uveljavlja evropsko zakonodajo in skupaj s sodiščem Evropske unije zagotavlja pravilno uporabo zakonodaje v vseh državah članicah. Sestavlja jo 27 komisarjev in komisark, po eden iz vsake države članice. Aktualni slovenski predstavnik je komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje. V Evropskem parlamentu je dobil podporo vseh političnih strank, razen ene. Naša komisarka pred njim je bila evropska komisarka za promet. Komisija pripravlja predlog proračuna unije, skrbi za izvajanje zakonodaje in predstavlja unijo v mednarodnih organizacijah in tretjih državah.

Evropski svet ima na področju zakonodaje največjo moč. Za pol leta mu vsakič predseduje druga država članica. Slovenija mu je do sedaj predsedovala dvakrat: v prvi polovici leta 2008 in drugi polovici leta 2021. Vsaka članica unije ima v Evropskem svetu enega predstavnika. To je praviloma predsednik njene vlade, lahko pa je tudi predsednik države članice. Naš predstavnik v Evropskem svetu je Robert Golob, predsednik slovenske vlade.

KAKŠEN JE ZAKONODAJNI POSTOPEK?
Najprej Evropska komisija predloži predlog zakona parlamentu. Parlament ga med prvo razpravo preuči. Lahko ga potrdi ali spremeni. Svet Evropske unije lahko med prvo obravnavo zakona sprejme stališče parlamenta, ali stališče spremeni in vrne predlog parlamentu v drugo obravnavo. Svet besedila zakona ne spreminja. Parlament nato preuči stališče sveta. Lahko ga sprejme in je zakon sprejet, ali ga zavrne in vrne svetu v ponovno obravnavo.
Ko Evropski parlament in Evropski svet odobrita končno besedilo zakona, ga predsednika parlamenta in sveta podpišeta. Sledi objava v Uradnem listu, po objavi zakon postane veljaven in zavezujoč v vseh članicah unije. Če parlament in svet ne dosežeta soglasja, zakon ni sprejet in je postopek zaključen. Vlade držav članic se nato same odločijo, kako bodo domačo zakonodajo prilagodile tako, da bo skupna evropska zakonodaja veljala doma. Rezultate udejanjanja evropskih zakonov v državah članicah in datume, do kdaj je treba prilagoditi domače zakone članic, določijo evropske direktive.

Evropski parlament ima 705 poslancev. Volitve za poslance Evropskega parlamenta v vseh državah članicah so vsakih pet let. Število poslancev posamezne članice je odvisno od števila njenega prebivalstva. Poslanci Evropskega parlamenta se združujejo v politične skupine (stranke) in ne po nacionalnosti. Slovenija ima v njem osem poslancev, štirje so člani Evropske ljudske stranke, dva sta člana Evropskih socialistov in dva člana Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. V vsaki državi članici domače politične stranke za volitve v Evropski parlament predlagajo svoje kandidate. Na zadnjih slovenskih volitvah v Evropski parlament smo jih izbirali med sto dvema kandidatoma na štirinajstih listah. Slovenska demokratska stranka je v Evropskem parlamentu dobila tri sedeže, socialni demokrati dva, Lista Marjana Šarca dva in Nova Slovenija enega. Parlament ima tri pristojnosti. Zakonodajno, ker sprejema evropske predpise in odloča o mednarodnih sporazumih Evropske unije, nadzorno, ker opravlja demokratični nadzor nad institucijami in lahko izglasuje nezaupnico Evropski komisiji, odobri porabo proračunskega denarja, preuči peticije državljanov EU in uvede preiskave. Proračunsko pristojnost ima zato, da skupaj s Svetom Evropske unije sprejme proračun in potrdi dolgoročni finančni načrt Evropske unije. Parlament ima številne odbore, v katerih sodelujejo poslanci, vseh je dvajset. V vsakem je od petindvajset do oseminosemdeset poslancev, zato vsak evropski poslanec dela v več odborih. Ob odločitvi, v katerih bo delal, parlament upošteva tudi njegove želje. Odbori pripravljajo, spreminjajo in sprejemajo zakonodajne predloge.
Politika je usklajevanje različnih interesov. Ti so lahko posamezni posebni splošni. Na poti do Evropskega parlamenta in v njem se interesi državljanov Evropske unije izrazijo in izoblikujejo, artikulirajo. Evropski parlament med njimi prepozna, izlušči in uzakoni njihov splošni interes.

Informacijsko središče Hiša EU na Dunajski 20 v Ljubljani je kontaktna točka EU za državljane.

  • Multimedijski center » Doživi Evropo«
    Obiskovalci lahko na multimedijskih postajah spoznajo kako delujejo institucije EU in kako EU vpliva na njihovo vsakdanje življenje.
  • Informiranje
    Informatorji vam po telefonu, elektronski pošti ali osebno odgovarjajo na vprašanja o EU ali vam pomagajo pri iskanju informacij.
  • Publikacije
    V Hiši EU so na voljo brezplačne publikacije z različnih tematskih področij delovanja EU.
  • Predavanja o EU za šole

 

Več informacij:
Hiša EU
Dunajska 20, Ljubljana
✉️ info@hisaEU.si
📞 01 252 88 43

Zeleni teden v Hiši EU- Zamenjaj in popravi oblačila iz omare

stran-v-izdelavi

Stran je v izdelavi

Dan Evrope 2023

Več informacij o dnevu Evrope 2023

prenesi casopis_maj_2023_splet